Od IFC 1.0 do IFC 4.3 — kako se je standard razvijal?

IFC standard ni nastal čez noč. Od prve objave leta 1996 do danes je doživel številne posodobitve, vsaka pa je prinašala nova področja pokritosti, boljšo interoperabilnost in sodobnejše pristope k izmenjavi podatkov.

Poznavanje zgodovine verzij IFC vam pomaga razumeti, zakaj nekateri projekti še vedno zahtevajo IFC2x3, in zakaj je IFC4.3 prelomna različica za infrastrukturne projekte.

Začetki: IFC 1.0 do IFC 2.0 (1996–1999)

Prva različica IFC 1.0 je bila objavljena junija 1996. Bila je razmeroma omejena in je pokrivala le osnove arhitekturnega modeliranja. Njen namen je bil dokazati, da je skupni format za izmenjavo podatkov sploh mogoč.

• IFC 1.0 (junij 1996) — prva javna objava,
• IFC 1.5 (november 1997) — prve razširitve,
• IFC 1.5.1 (september 1998) — manjše popravke,
• IFC 2.0 (marec 1999) — bistvena razširitev zmožnosti.

IFC 2×3 — dolgoletni industrijski standard (2006)

IFC2x3, objavljen februarja 2006, je bil in ostaja ena najpomembnejših mejnikov v zgodovini IFC. Razlog je preprost: skoraj vsi BIM programi ga podpirajo, in sicer bolje kot kateri koli novejši standard.

IFC2x3 je postal de facto industrijski standard, ki se ga uporablja na večini projektov še danes — kljub temu, da je star skoraj dve desetletji. Njegova vztrajnost je dokaz stabilnosti standarda, a tudi opozorilo, kako počasi se industrija prilagaja novostim.

IFC 4 — prvi uradni ISO standard (2013)

IFC4, objavljen marca 2013, je prinesel bistvene novosti:

• uradni status ISO standarda,
• boljšo podporo za parametrično geometrijo,
• izboljšane materiale (IfcMaterialProfileSet, IfcMaterialConstituentSet),
• boljše lastnosti za energetsko analizo,
• izboljšano upravljanje projektnih knjižnic (IfcProjectLibrary).

Kljub napredku je bila dejanska podpora v BIM programih za IFC4 dolgo pomanjkljiva, kar je upočasnilo prehod iz IFC2x3.

IFC 4 Add2 TC1 — stabilizacija (2017)

Med letoma 2015 in 2017 so sledile manjše posodobitve (IFC4 Add1, IFC4 Add2, IFC4 Add2 TC1), ki so odpravljale napake in dodajale manjše razširitve. Te različice so bile osnova za certifikacijo programske opreme pri buildingSMART.

IFC 4.3 — infrastrukturna revolucija (2022–2024)

IFC 4.3 z zadnjo posodobitvijo Add2 (2024) je prelomna verzija v zgodovini standarda. Prvič celovito pokriva infrastrukturne projekte:

• ceste in avtoceste,
• železniške proge,
• mostove in podhode,
• tunele,
• hidrotehničnoinfrastrukturo (vodovodi, kanalizacija),
• pristanišča in plovne poti.

Do IFC 4.3 so bili infrastrukturni projekti slabo pokrite s standardom, kar je pomenilo, da so za ceste in železnice obstajali ločeni, nekompatiblini formati. IFC 4.3 prvič prinaša enoten jezik za celoten grajen okolju.

Zakaj nekateri projekti še vedno zahtevajo IFC2x3?

Kljub napredku novejših verzij mnogi naročniki in programi še vedno zahtevajo IFC2x3. Razlogi:

• IFC2x3 je širše podprt v starejši programski opremi,
• nekateri certifikacijski sistemi so bili zasnovani na IFC2x3,
• konzervativni naročniki raje izberejo preizkušeno verzijo,
• prehod na IFC4 zahteva posodobitev internih standardov in šablon.

Zaključek

Razvoj IFC verzij odraža razvoj celotne AEC industrije — od prvih arhitekturnih modelov do celovitega digitalnega opisa grajenega okolja, ki vključuje stavbe, infrastrukturo in upravljanje skozi celoten življenjski cikel. IFC 4.3 je temelj, na katerem bo grajena prihodnost digitalnega gradbeništva.